Sezona 2013

Po krajšem premoru (pisanja bloga) sem se odločil, da spet spravim skupaj eno objavo :)

Sezona 2013 je za mano (ali pač? je možno še kakšno zimsko kopanje ;) ) in čas je, da jo na kratko povzamem. Začelo se je vse skupaj na Mostu na Soči kjer sta potekali 2 tekmi (15,16 junij). Po dveh dneh sem moral 1. mesto prepustiti izkušenejšemu Gabrielu Auberju - mladinskemu evropskemu prvaku s 3m odskočne deske.

 Čez en teden sem na Jesenicah zopet zasedel 2.mesto, tokrat je bil pred mano Mariborčan Aleš Karničnik.

 Na tej točki sem se odločil, da bo treba še bolj trenirati. Čez 14 dni se je trud izplačal, ko sem v Mariboru zasedel 1.mesto.

Še isti dan takoj po tekmi se je bilo treba podati na pot proti Črni Gori kjer me je čakala naslednja tekma že čez 16ur. Ko smo prispeli na tekmo sem komaj prestal zdravniški pregled, ker sem zaradi dolge poti in adrenalina imel zelo povišan pritisk. Na tekmi sem zasedel 2.mesto, ki pa je bilo zame in po mnenju gledalcev bilo prvo.

18. julija pa smo se zapeljali do Srbije kjer smo imeli par eksibicionalnih skokov ter tekmo na kateri sem bil drugi. Zmagal je Srb Borko Miladinovič.

Po ponovnem 14 dnevnem premoru, smo odšli na odprto mednarodno prvenstvo. Tam sem zasedel 6.mesto. Če nismo bili med najboljšimi smo imeli pa najboljšo podporo :P

17. in 18. avgusta pa je nas skakalce gostila reka Soča. Prvi dan smo skakali z lesenega stolpa na Mostu na Soči, kjer sem moral premoč priznati Srbu Borku Miladinoviču. Že naslednji dan pa sem v Kanalu s štirimi odličnimi skoki zmagal tako v lastovki (skok na glavo) kot figurativnih skokih.

Že čez en teden so na jeseniškem bazenu imeli zaključek sezone in tudi tekmovanje v skokih v vodo. Zasedel sem 1. mesto.

Finale pa so letos prvič gostili v Novem mestu. Na treningu sem si sicer poškodoval peto, kar pa ni bistveno vplivalo na moje skoke. V kategoriji lastovka sem zmagal, pri figurativnih pa se mi je drug skok rahlo ponesrečil, kar me je odneslo na tretje mesto. Po skupnem seštevku točk vseh skokov v sezoni 2013, sem bil razglašen za državnega prvaka že peto leto zaporedoma. Delal bom na tem, da se bo tako tudi nadaljevalo :)

Sezona pa je prinesla tudi novega sponzorja in sicer Sony Mobile Slovenija. Ob tej priliki bi se jim lepo zahvalil za sodelovanje in nov telefon Sony Xperia Z, ki deluje več kot odlično in ni panike če gre z mano v vodo ;) Seveda hvala tudi koncernu Kolektor in občini Idrija, ki mi že več let stojita ob strani.

In še video za konec (glejte v HD):

Jesenice 24.8.2013

V soboto 24.8.2013 je bil na kopališču Ukova zadnji dan obratovanja v letošnji sezoni. Tekmovanje v skokih v vodo iz skakalnega stolpa je bilo organizirano tako za otroke, kot člane. Tudi člani kluba za skoke v vodo Idrija smo se udeležili tekme in v vseh kategorijah posegli po stopničkah.

Rezultati skokov:

 Slike:

Galerija slik

Video (članska tekma):

Praktične nagrade za najmlajše so prispevali:

POP TV - Preverjeno

Bil je čisto običen delovni dan, ko sem prejel klic od novinarja odaje Preverjeno. Na kratko mi je razložil kako naj bi snemanje potekalo, izbiro lokacije pa je prepustil meni. Vsi smo bili že pripravljeni, da gremo na Hrvaško v vasico blizu Opatije kjer so visoke pečine pod njimi pa lepa plaža. Ekipa odaje P! je prišla v Idrijo, da me poberejo in odrinemo. Ob jutranji kavici pa sem ugotovil, da še vedno čutim posledice zadnje tekme in da je bolečina v kolenu prevelika za prvič tako dolgo vožnjo, drugič pa za skok z 20m. Plan se je malo spremenil in odšli smo snemati ob reki Idrijci. Prva lokacija je bila ˝Kurnk˝. Seveda pa mora iti zmeraj kaj narobe in začelo je deževati. Zunaj je bilo 16°C o temperaturi vode pa raje ne bi. Ampak oba skoka sem izvedel tako kot je treba in ob tem še zlomil nosilec kamere GoPro. Nekaj časa smo se potapljali, oz. se je požrtvovalno potapljal Nejc Pahor s svojimi podvodnimi sposobnostmi v zelo slabi vidljivosti našel kamero. Nato smo pot nadaljevali proti Slapu ob Idrijci in vreme je šlo z nami. Padavine so se tu še okrepile, ampak mi je bilo že čisto vseeno. Jaz sem počel tisto, kar me veseli - SKAKAL. Tu je padla še ideja, da se odpeljemo do Kobarida in preverimo če je možen skok z Napoleonovega mostu. Že v avtomobilu sem ekipi povedal, da če se ne bo dalo preveriti globine vode jaz ne bom skočil. No v reportaži je to predstavljeno malo drugače, češ da sem si premislil v zadnjem trenutku. Ni problem višina mostu, problem je bil samo ta, da zaradi dežja in spolzkih skal nismo imeli dostopa do vode, kjer bi lahko mirno in temeljito preverili globino vode. In normalno da sem si premislil, rad imam svoje noge in bi jih rad še nekaj časa uporabljal. Za tem je sledil še intervju in odhod domov.

P.S.: Skok s tega mostu se bo zgodil letos konec poletja, seveda če je Soča na tem delu dovolj globoka.

Link do videoposnetka na spodnji ikoni:

Moj skok v Mostarju

Sicer mi pisanje ne gre ravno najbolj od rok pa se bom vseeno maksimalno potrudil. Torej večina vas je že slišala za Mostar in znamenite skoke s starega mosta. O zgodovini Mostarja in starega mosta, ne bom pisal, saj je že drugod dovolj napisanega in dejstva so zelo žalostna. Bom pa napisal nekaj o moji izkušnji iz Mostarja. Prvič sem obiskal Mostar leta 2009, in ker je bilo to moje prvo tekmovalno leto sem se odločil, da zaradi same višine in premalo izkušenj raje skoke samo opazujem. Vse skupaj je nekaj zelo posebnega za videti. Tekmujejo v skokih na noge in v tradicionalni lastovki. Tudi sam sem vedno zelo želel nastopiti na tem tekmovanju in se pomeriti v lastovki. Ko sem z leti nabiral izkušnje in ugotovil kaj pomeni skok na glavo s take višine me je vse skupaj minilo. Namreč skok na glavo s take višine je lahko zelo nevaren. V vodo priletiš s hitrostjo 70-80km/h s silo 2-3G. Udarec pa ˝pokasirajo˝ roke in vsaka nepravilnost lahko pripelje do poškodbe. Dejstvo je, skok na glavo s take višine, tudi če je izveden popolno, pusti posledice. Še teden dni čutiš bolečino v zgornjem delu hrbta, temperatura telesa je povečana zaradi oteklih mišic,… Občutek je zelo podoben kot če bi nekdo šel prvič v fitnes in krepko pretiraval z utežmi. Dam pa kapo dol vsem, ki skačejo lastovko s tega mostu, ker vem koliko poguma je potrebno zbrati in kaj vse ti gre po glavi pred skokom.

Leta 2012 sem se odločil, da svoj dopust izkoristim z ˝road tripom˝ po Bosni in Hercegovini in pot me je nenapovedano zanesla tudi v Mostar, kjer pa nisem imel namena skočiti. Ampak stvari so se odvile kakor so se, dobil sem veliko podpore in spodbude in skušnjavi se nisem mogel upreti. Vpisal sem se v knjigo skakalcev pod številko (624), ki je za mene več kot samo številka. Že do tukaj je bilo vse skupaj prav malo mistično,...

V klubu sem vzel slovensko zastavo in se odpravil na most.

Eden izmed skakalcev je naprej od turistov na mostu nabral denar za skok, nato pa mi je dal znak, da lahko skočim. Stopil sem čez ograjo, in začelo se je močno razbijanje srca, noge so se tresle, ampak kar naenkrat sem se znašel v zraku in občutek je bil božanski. Leteti po zraku, ki ima 45°C in nad tabo modro nebo brez oblačka, spodaj pa Neretva, ki ima 15°C,… 

Skočil sem iztegnjeni vzvratni salto in izvedel sem ga popolno. Ko sem z nogami prebil vodo mi je na podplatih in med prsti popokala koža. Ampak tako je pri skokih v vodo z višin, moraš se zavedati da tudi popoln vhod v vodo boli. Ta dan so turisti lahko videli nekaj neobičajnega, saj so vsi vajeni le skokov na noge, redkokdaj vidijo lastovko (skok na glavo) zelo zelo redko pa skoči kdo figurativni skok. Ko sem prišel iz vode so mi vsi čestitali in tudi skakalci iz Mostarja so rekli, da tako lepega skoka že dolgo niso videli in da kapo dol. Občutek ob teh besedah je definitivno boljši od občutka zmage na nekem tekmovanju. Skratka popoln izlet s popolnim zaključkom.

P.S.: Ne piti vode iz pipe v Mostarju, jaz sem zaradi nje dobil parazite :) Če pa že jo, poskrbite, da čez popijete vsaj kakšno rakijo, da zatrete bakterije :)

ZAHVALA

V imenu vseh članov kluba za skoke v vodo Idrija se iskreno zahvaljujem donatorju - koncernu Kolektor za nakup novega mini trampolina.

Hkrati pa bi se še enkrat osebno zahvalil koncernu Kolektor in občini Idrija za finančno podporo. Brez Vas se ne bi mogel udeležiti tekmovanj v tujini. HVALA!