Bil je čisto običen delovni dan, ko sem prejel klic od novinarja odaje Preverjeno. Na kratko mi je razložil kako naj bi snemanje potekalo, izbiro lokacije pa je prepustil meni. Vsi smo bili že pripravljeni, da gremo na Hrvaško v vasico blizu Opatije kjer so visoke pečine pod njimi pa lepa plaža. Ekipa odaje P! je prišla v Idrijo, da me poberejo in odrinemo. Ob jutranji kavici pa sem ugotovil, da še vedno čutim posledice zadnje tekme in da je bolečina v kolenu prevelika za prvič tako dolgo vožnjo, drugič pa za skok z 20m. Plan se je malo spremenil in odšli smo snemati ob reki Idrijci. Prva lokacija je bila ˝Kurnk˝. Seveda pa mora iti zmeraj kaj narobe in začelo je deževati. Zunaj je bilo 16°C o temperaturi vode pa raje ne bi. Ampak oba skoka sem izvedel tako kot je treba in ob tem še zlomil nosilec kamere GoPro. Nekaj časa smo se potapljali, oz. se je požrtvovalno potapljal Nejc Pahor s svojimi podvodnimi sposobnostmi v zelo slabi vidljivosti našel kamero. Nato smo pot nadaljevali proti Slapu ob Idrijci in vreme je šlo z nami. Padavine so se tu še okrepile, ampak mi je bilo že čisto vseeno. Jaz sem počel tisto, kar me veseli - SKAKAL. Tu je padla še ideja, da se odpeljemo do Kobarida in preverimo če je možen skok z Napoleonovega mostu. Že v avtomobilu sem ekipi povedal, da če se ne bo dalo preveriti globine vode jaz ne bom skočil. No v reportaži je to predstavljeno malo drugače, češ da sem si premislil v zadnjem trenutku. Ni problem višina mostu, problem je bil samo ta, da zaradi dežja in spolzkih skal nismo imeli dostopa do vode, kjer bi lahko mirno in temeljito preverili globino vode. In normalno da sem si premislil, rad imam svoje noge in bi jih rad še nekaj časa uporabljal. Za tem je sledil še intervju in odhod domov.
P.S.: Skok s tega mostu se bo zgodil letos konec poletja, seveda če je Soča na tem delu dovolj globoka.
Link do videoposnetka na spodnji ikoni: